Slovenščina
Krstilnica
Izredno zanimiv je marmorni sarkofag (Foto 1), ki ga je leta 1348 za baziliko v Ogleju naročil patriarh Bertrand iz Saint Genièsa, da bi vanjo položil relikvije svetih Mohorja in Fortunata, oglejskih protomučenikov. Sarkofag so leta 1353 prestavili v videmsko stolnico, kjer so ohranjeni posmrtni ostanki patriarha Bertranda, ki je umrl leta 1350. Sarkofag podpira pet kipov, za katere se po večini meni, da pripadajo svetim deviškim oglejskim mučenkam Erazmi, Tekli, Doroteji in Evfemiji ter Valentinijanu.
Na krsti so basreliefi z ikonografijo Mohorja in Fortunata, ki jih je navdihnil romanski ciklus fresk v kripti oglejske bazilike, s kronološkim zaporedjem „Passio‟ svetih Mohorja in Fortunata, omenjenim v 4. kodeksu. Ta je shranjen v Guarnerianovi knjižnici v občini San Daniele del Friuli.
Ikonografski niz je morebiti predlagal patriarh Bertrand. Pripoved sledi vrstnemu redu od začetka poti vernikov okoli sarkofaga ob molitvenih priložnostih pri posmrtnih ostankih: (Foto 2, 3) s sredine dolge čelne stranice s škofovsko investituro Mohorja s strani svetega Petra po Markovem priporočilu, na levi Mohor na prestolu-katedri (faldistoriju) pridiga Oglejcem skupaj s Fortunatom, ki drži pastoral. Na skrajni desni strani polaganje teles svetih Mohorja in Fortunata (zaključni prizor) (Foto 5).
Foto 1
Foto 2
Foto 3
(Foto 4) Pripoved se premakne na sredino daljše stranice: sodnik Sebastej obsodi Mohorja na bičanje po denunciaciji s strani poganskih duhovnikov, na desni strani pa je Mohor privezan na križ in prosi Gospoda ter kljubuje mučenju, pri čemer vzbuja občudovanje in solidarnost ljudi okoli sebe. Na levi strani sveti Mohor v ječi izganja hudiča iz Gregorijevega sina in tja se tudi vrne, potem ko je krstil Gregorijevo družino, začenši z najmlajšim sinom – kratka leva stranica –
Foto 4
Foto 5
(Foto 6) kratka desna stranica obglavljena Mohor in Fortunat, (Foto 7) na daljši stranici sledi polaganje obglavljenih teles in v tančici ovitih glav svetnikov v grobnico, ki ju drži matrona Aleksandrija, kateri je Mohor povrnil vid; prepoznamo lahko Gregorija s svojim sinom in zapornim paznikom Poncijanom na desni.
Na vogalih krste so uokvirjeni doprsniki tetramorfnih simbolov. (Foto 8)
V zgornjem okvirju so doprsni kipi apostolov, svetnikov in prerokov (prepoznamo lahko Petra in Pavla, Janeza Krstnika ter preroke Danijela, Davida in najverjetneje Ezekiela ter Jeremijo) (Foto 9).
Foto 6
Foto 7
Foto 8
Foto 9
Poleg posmrtnih ostankov patriarha Bertranda so bile v sarkofagu shranjene tudi njegove relikvije, ki so razstavljene v vitrinah sob 2 in 3.
Pogrebno opremo sestavljajo liturgična oblačila iz časa, v katerem je živel Bertrand: lanena alba s svilenim praporom, na katerem je na modrem ozadju upodobljen orel, simbol patriarhata, dalmatika iz jaspisa in lampasa perzijskega izvora, škrlatni žametni ornat in fino okrašeni trakovi iz svile, zlata in srebra z upodobitvami obrazov svetnikov, Device in Jezusa, manipel, s šivanimi vzorci okrašen „robček‟, s sakralno-simboličnimi motivi stkan „amikt‟, s šivanimi vzorci okrašena, lokalno izdelana blazina ter veliko laneno „pogrebno platno‟ z geometrijskimi vzorci v obliki enega samega križa. Zgodovinsko-umetniški repertoar bogati sakralni in posvetni ročno izdelani zlati nakit iz obdobja od 14. do 17. stoletja, večinoma sad pobožnosti in kulta, ki sta nastopila po krvavi smrti blaženega Bertranda. Izrazito izstopa broška v obliki križa svete Elizabete Ogrske, dar cesarja Karla IV. Luksemburškega.
Na stenah krstilnice so freske, ki so bile tja prenesene iz glavne stolniške kapele, povečane po naročilu prelata. Freske so leta 1348 naročili slikarju Vitaleju iz Bologne, ki ga je v Videm poklical patriarh Bertrand. Slikarjeva dejavnost je s temi deli privedla do prenove, ki je v naslednjih desetletjih do začetka 15. stoletja vplivala na slikarstvo v Furlaniji in sosednjih pokrajinah onkraj Alp ter v bližnji Sloveniji.
Snete so bile od stolniškega kora in predstavljajo prizore iz Stare in Nove zaveze.
Na stenah krstilnice so tudi ostanki fresk, ki pričajo o tem, da je bilo med koncem 14. in 17. stoletjem več slikarskega okrasja.